Trdota vode

Informacije o trdoti vode

Kaj povzroča trdoto vode?

Voda je odlično topilo. V vsaki vodi v naravi so raztopljene različne mineralne snovi, katerih količina in vrsta je odvisna predvsem od geološke sestave tal (kemične sestave prsti in kamnin), preko katerih voda teče, preden jo zajamemo in distribuiramo do porabnikov.

Trdota vode je naravna lastnost vode. Nekatere naravne vode vsebujejo več, druge manj raztopljenih mineralnih snovi. Predvsem gre za kalcijeve in magnezijeve hidrogenkarbonate (iz apnenca in dolomita) ter kalcijev sulfat (iz sadre). Te mineralne snovi dajejo vodi okus in povzročajo njeno trdoto. Ločimo: karbonatno, nekarbonatno in skupno trdoto vode.

Kot karbonatno ali prehodno trdoto vode označujemo prisotnost kalcijevih in magnezijevih ionov, ki tvorijo hidrogenkarbonate. Pri segrevanju vode se zaradi izhlapevanja ogljikovega dioksida (CO2) izloča v vodi netopni kalcijev in magnezijev karbonat - tako imenovani vodni kamen ali kotlovec, ki je najbolj izražen v sistemih za pripravo tople vode.

Nekarbonatno ali stalno trdoto vode predstavljajo ioni kalcija in magnezija, ki tvorijo kloride, sulfate in nitrate, torej soli obeh omenjenih ionov, ki so prav tako prisotne v vodi. Stalna trdota vode se s segrevanjem vode ne spreminja.

Skupna trdota vode predstavlja vsoto karbonatne in nekarbonatne trdote. Trdoto vode izražamo kot vsoto kalcijevih in magnezijevih ionov in jo predstavimo kot vsebnost kalcijevega oksida (CaO) ali kalcijevega karbonata (CaCO₃).

Trdoto vode izražamo v različnih enotah:

• nemških trdotnih stopinjah (°N, 1°N = 1dH = 10 mg kalcijevega oksida na liter) ali
• francoskih trdotnih stopinjah (°F,1°F = 17,8 mg kalcijevega karbonata na liter)
• lahko tudi v »mmol ali mg kalcijevega karbonata na liter«

Enota, ki se še vedno najpogosteje uporablja za izražanje trdote vode, je nemška trdotna stopinja (°N, dH).

Vodni kamen

V vodi topni kalcijevi in magnezijevi hidrogenkarbonati (karbonatna trdota vode) se pri segrevanju vode izločajo v obliki bele oborine - imenovane »vodni kamen ali kotlovec«. Oborina - vodni kamen torej nastane iz kalcijevih in magnezijevih hidrogenkarbonatov, ko se le-ti pri segrevanju vode pretvorijo v netopne karbonate. Ostale mineralne snovi se pri segrevanju vode ne izločijo in ostanejo v vodi kot stalna trdota vode (sulfati, kloridi,…).

Izločeni vodni kamen ni škodljiv za zdravje, povzroča pa kar nekaj težav v gospodinjstvih kot so:

• obloge pri grelnikih vode
• obloge v pralnih strojih, pomivalnih strojih, likalnikih
• obloge na vodovodnih ceveh, mrežicah na pipah in prhah.
• pri kuhanju ostane na stenah ali na dnu posode bela obroba - vodni kamen
• vodni kamen v straniščnih kotličkih

Več mineralnih snovi vsebuje voda, tem bolj trda je in tem več vodnega kamna se izloči.

Nekaj napotkov/priporočil za zmanjšanje težav:

• pralni praški običajno že vsebujejo polifosfate, ki oborijo magnezijeve in kalcijeve ione
• za likanje uporabljamo že mehčano vodo
• za pomivalne stroje je običajen dodatek kuhinjske soli ali tablet »za mehčanje« vode, prav tako dodatek alkoholnega kisa,
• v kuhinjske posode, grelnike vode, kjer se izloči vodni kamen, nalijemo alkoholni kis in ga pustimo delovati nekaj časa
• mrežice na pipah in prhah odvijemo in čez noč namočimo v alkoholni kis
• v straniščni kotliček nalijemo alkoholni kis in ga pustimo delovati nekaj ur

Tabela prikazuje:

trdoto vode v sistemu upravljavca Vodovod sistema B d.o.o. in je izražena v nemških trdotnih stopinjah °N (1°N = 1dH predstavlja 10 mg CaO/L)

Trdota vode  je odvisna od vodnega vira, ki oskrbuje določeno oskrbovalno območje.